Slow Travel

Neprecenljivo V Sloveniji so kraji kjer plačilne kartice nimajo svojega dometa. Zato je tam svoj račun odprlo »PD Borovničke«. Vsem prejetim in izdanim računom društva je skupen njihov končni znesek, NEPRECENLJIVO! In tako kot se za vrle planince spodobi (v našem primeru planinke) se je tudi dan Borovničk začel sredi noči. Zbor članic ob zgodnji jutranji uri (05:00), 10 min zamude in že se je igla na kompasu obrnila v pravi smeri, razkošje dostave na izhodiščno točko pa je pripomoglo k sproščenemu uvodu za vse udeležene. Praznovanje Niti ambiciozen plan niti vremenska napoved prvega dne nista imela dovolj močnih argumentov, da  bi Borovničkam narekovala tempo pri vseh opravilih, ki jih je prinesel dan.  In če je v življenju praznik vsak dan posebej, ki ga doživimo, je Borovničkam praznik vsaka markacija, ki jo srečajo na svoji poti. In če markacij ni, proslavljajo kar jim prinese dan. Zajtrk na Poštarskem domu pod Plešivcem , praznovanje ob srečanju s prv

SVETILNIKA Tudi zmoto. Prvi maj je selitveni čas in v vseh medijih so opozarjali na gnečo na cesti in mejnih prehodih. Verjetno je bil to razlog, da je, pozno popoldan, na dan pred odhodom, priletela  okrožnica: "Gremo jutri bolj zgodaj, napovedujejo gužvo na meji!!!" ??? In skoraj me je kap, da je pot do Toskane še ena stvar, ki sem si jo uspela narobe narisati pa je  bila k sreči smer Pula - Ancona  - Piombino samo moj panični preblisk in še en razlog več za osem urno smejalno terapijo.   In, če sem se spozabila in zatajila principe slow turizma pri odkrivanju destinacije mesece pred odhodom na njo, definitivno ni bilo storjene napake na poti do cilja. Pot v Toskano res ni vodila čez hrvaško, je pa zato pot do  Piombina   vodila skozi Lucco . Po osmih urah izletovanja je avto svoj dom našel na ulici Dalij, ki bi jo lahko poimenovali tudi slovenska ulica. Ko pričakovanja pustiš za vrati, te pred vrati čaka otroška razigranost.