Nedeljski izlet za nedeljske zaspance

Zelenci

Pogled ujet iz avtomobila.

Dobro jutro

 

Na telefonu me je za dobro jutro (moje jutro) pozdravil sms z vsebino: "Hej. A gremo na Nanos?". In to ravno danes, ko se je skozi okno ponujal eden tistih odličnih dni, ko bi z vso pravico in brez kančka slabe vesti lahko doma trenirala brezdelje. Seveda sem jutranji pozdrav prespala, in ko se je moj dan začel je bil narejen tudi že nov plan; Rakitna. In, ko sem se ob pol enih vsedla v avto je igla na kompasu pokazala v smeri Kranjske gore.

Na poti do izvira.

Dobra ura vožnje iz Ljubljane

 

To je vse kar je bilo potrebno za prvo kavo na toplem, jesenskem soncu in za dva toasta. Enega prežganega in enega tapravega. Potem pa mimo kranjskogorskih smučišč, po prijetni kolesarski poti do talnega izvira Save Dolinke. Za nedeljske zaspance je to ravno prav dolg sprehod, da lahko v (pre)kratekem, jesenskem dnevu ulovijo tople, sončne žarke in si zaslužijo kosilo.

Govori se

Vršiška kremšnita, ki zasenči vso svojo konkurenco.

 

Ja, govorice krožijo, da Kranjske Gore ni brez postanka Pri Martinu. In vesela sem, da so nas te govorice uspele doseči. Zgodi se kakšen dan, ki ni namenjen težkim odločitvam ampak se bojim, da je Pri Martinu za, oteženo, sprejemanje zahtevnih odločitev kriva njihova ponudba. Na koncu so (pri meni) zmagala pražena jetrca s praženim krompirjem. Ko pa je iz krožnika izginila Vršiška kremšnita, sem se zmagovalno počutila še jaz.