Objave

Prikaz objav, dodanih na april, 2020

Camino del Norte 100&1 zgodba / Santander – Santillana del Mar

Slika
02.07.2014 32,5 km 30  32,5 km Prepovedana bližnjica. Zjutraj sem albergue zapustila med prvimi. Pred vrati sem se poslovila od Sija. Podaril mi je svoj zemljevid. Žal mi je, da je moral zaključiti svoj Camino. Je eden tistih ljudi, o katerem bi se celo tisti, ki se z ničemer ne strinjajo, strinjali, da je oseba na mestu. Preprosto srčen. Ulice so bile prazne, sprane od dežja. Jakobove školjke so me pripeljale do prvega odprtega bifeja. Kljub zajtrku in kavi v albergu, se mi je zdelo, da si dan zasluži, da ga začnem s pravo kavo. Ko sem se vrnila nazaj na ulico, sta me ravno prehitela Poljaka. Nekje na dosegu pogleda pa je bilo še nekaj Peregrinu podobnega. Nekako v gosjem redu, na varni razdalji, smo korakali drug za drugim oziroma drug pred drugim, vse dokler naju ploha ni, z nekaj Peregrinu podobnega, pripeljala pod isto streho. Od tam naprej sva s Christino združili moči, najprej do opoldanske kave in nato še naprej do neponovljivih dogodivščin. V njenem vodniku je

Camino del Norte 100&1 zgodba / Guemes – Santander

Slika
01.07.2014 17 km 24 Lopata Pred leti, ko sem v Ljubljani, v eni od turističnih agencij, opravljala obvezno prakso, je vanjo vstopil starejši par, ki ga ne bom nikoli pozabila. V agencijo ju je zvabil akcijski plakat za izlet v New York. Gospa je gospoda, z žarečim glasom nagovorila: »Ljubi poglej kako ugodno, jaz pa si tako želim v NY, daj pojdiva!«. On jo je ljubeče pogledal in s še bolj ljubečim glasom odgovoril: »Ljubica, pa kam bom hodil. Kamorkoli grem, moram s seboj vzeti še sebe!«. In točno tako sem se tisto jutro, v Guemesu, počutila tudi sama. Kamorkoli grem, moram s seboj vzeti tudi sebe.  Imelo me je, da bi vso svojo neodločnost, frustracije, sramežljivost… in vse ostalo, kar še paše v ta komplet, potolkla z lopato, zakopala globoko pod ruševje, prekrila s travo in veselo odkorakala stran. Kot da se ni zgodilo popolnoma nič. A kaj hudiča, ko ni bilo pri roki nobene lopate. ____________________________ 25 Non ablo Espaniol. Je bil moj standardni odgovor, ko

Camino del Norte 100&1 zgodba / Islares – Laredo

Slika
29.06.2014 22,7 km 20 Que sera sera? Naslednji dan zjutraj, vreme ni vedelo, ali bi se raje odločilo za dež, ali morda vseeno za sonce. Zato pa sem jaz, enkrat za spremembo, imela povsem jasen cilj. Da grem do Loreda po daljši poti. Obljubljala je lepše razglede. Nikoli prej in nikoli kasneje, puščice in školjke niso pritegnile toliko moje pozornosti, kot v trenutku, ko sem neučakano korakala po cesti in iskala znamenje, ki me bo odpeljalo med obljubljene poglede. In z znamenjem se je končno tudi vreme odločilo, da se pridruži mojemu veselemu razpoloženju. V tem dnevu se ni zgodilo nič posebnega. Našla sem zapuščeno vilo, ki sem ji namenila status odličnega bodočega albergua. V spremstvu sonca, vseh obljubljenih pogledov in pesmijo »Que sera sera«, ki sem jo vseskozi glasno prepevala, v vseh mogočih in nemogočih verzijah, se je zgodil eden izmed najboljših dni tega mojega Camina. ____________197,5 km________________ 30.06.2014 29,5 km 21 Laredo – Gu