Objave

Prikaz objav, dodanih na junij, 2020

Camino del Norte 100&1 zgodba

Slika
100 & 1 Zadnji korak je lahko tudi prvi korak! »Pa kaj boš počela, ko ne boš več delala?«, je vprašanje, ki me je zasledovalo skoraj na vsakem koraku mojega zadnjega leta v Baumaxu. Kljub temu, da je to zadnje leto zaznamovalo predvsem zapiranje ljubljanske trgovine, je bilo to eno najboljših let, ki sem jih preživela v tem podjetju. Nervoza in stresne situacije so stkale nova prijateljstva in kakšen dan toliko smeha, da so tekle solze. Odgovor na zgornje vprašanje pa se je največkrat glasil: »Za prvih štirinajst dni bom spustila rolete in bom samo spala, spala, spala in spala! Ko se zbudim, bom dokončala poslovni načrt za izlete v neZNAno in končno napisala diplomsko nalogo.  Ja ..., pa šla bom na Camino.«. To zadnje je bilo dodano bolj zato, da vse skupaj ne bi zvenelo preveč brez veze. Potem pa je prišel na vrsto še čisto zadnji  dan. V trgovini izropani že vseh spominov, je potrpežljivo na svoj trenutek čakalo zadnje slovo. Tistih nekaj kapljic solz, ki so še ostale n

Camino del Norte 100&1 zgodba / Santiago di Compostela – Fisterra

Slika
26.07.2014 111 km 95 Sporočilo vseh sporočil in predzadnja sprememba. Poslovili sva se že skoraj od vseh. Nekako sem se pomirila tudi z idejo, da se na zadnji julijski dan vračam domov. In v naslednjih petih dneh je do spremembe načrta prišlo samo še dvakrat. Od znanih obrazov se je na konec sveta, peš, odpravila le še Jessica s katero smo si delile predvsem postanke na poti in popoldanska obujanja spominov. S Katro sva si nameravali pot razdeliti na štiri dni, ker sem ji želela pokazati alberge, kjer gostitelj pripravlja skupno večerjo. Pa se je potem zgodil drugi dan, ki se je začel tako, da sva iz alberga namesto med prvimi odšli zadnji. Za ta dan je bila namreč kriza s prenočišči. Jaz pa sem ob pripravljanju budilke za šesto uro zjutraj spregledala en detajl. Da je naslednji dan nedelja, in da moja budilka ob 1. kava, kakšni 2 uri prepozno. nedeljah ne budi. K sreči je to še vedno Camino in na njem še vedno delujejo vse čarovnije.  Z Jessico sva se srečali,

Camino del Norte 100&1 zgodba / Pedrouzo – Santiago de Compostela

Slika
24.07.2014 20 km 92 Buen tourismo. Četudi, je do nas že zdavnaj prispela novica, da se z bližino Santiaga izgublja čar pravega Camina, nas le ta ni uspela pripraviti na srečanje z rojem  dišečih in spočitih nog pomešanim z množico Peregrinov, ki so si prišli v živo pogledat film »The Way«. Nekako so naše prosvetljene duše, ki so pripotovale iz severnega Camina bile v manjšini in so z združitvijo severnega Camina s francoskim, dobile sarkastične in cinične razsvetlitve. Verjetno tudi ni treba posebej poudarjati, da smo preživele preostanek popoldneva in večera, v družbi sarkazma in cinizma, ki sta svoj navdih iskala v sorbesi. In prišla je noč, ki je bila le še ena neprespana in bogata z novimi idejami. Tokrat je nastajal scenarij kako bom v Portu sedla na prvi vlak in se odpeljala v neZNAno in naslednji dan bom ponovno sedla na prvi vlak in se ponovno odpeljala v neZNAno in tako vsak dan znova, vse dokler se ne odločim…! In končno je prišlo tudi jutro. In z novim jutr

Camino del Norte 100&1 zgodba / Boimorto - Pedrouzo

Slika
23.07.2014 29,4 km 91 Še zadnjič pošteno izgubljene. Še enkrat prespimo in potem… Prvi cilj bo dosežen. Občutke ponosa, veselja, navdušenja je zamenjalo godrnjanje. Kdo hudiča na tem svetu, bi si želel končati nekaj takega, kot je Caminov urok? V albergu, v Boimortu so nam povedali za bližnico, imeli so celo narisan njen načrt. S Katro sva si ga fotografirali, da ne bo potem kakšnih zablod. Brain, se skoraj zagotovo ni izgubil, a to ni preverjena informacija, saj je odšel pred nama. Do prve kave je bilo vse še po načrtu, po prvi kavi pa so se stvari oziroma poti nekoliko zakomplicirale. Sprehajali sva se gori doli, dokler nisva srečali Jessice in smo se skupaj sprehajale gor in dol potem pa smo srečale še Ikeo in končno našle pravi odcep. Verjetno. Potem pa smo se prehitevali, dohitevali, nekje na poti srečali še Avgustina in njegovega brata a tiste neskončno dolgočasne, asfaltne ceste kar ni hotelo biti konec. Načrt bližnjice Utrujeni od asfalta sva kot dve muhi po

Camino del Norte 100&1 zgodba / Roxica – Boimorto

Slika
22.07.2014 25,6 km 87 Iz Camina na Camino. Kakor koli že, na mojih nogah so se začeli poznati prehojeni kilometri in predvsem konec, ki se je bližal z nepričakovano hitrostjo. Srečo sem imela, da so na Katrinih nogah oživeli žulji, tako da je najin korak lahko bil bolj usklajen. Ta dan je Katra prvič omenila, da sem drugačna kot doma, bolj sproščena. In to je samo še začinilo idejo o tem, da podaljšam svoj Camino vsaj še za ščepec. Ta dan sva si Camino delili s profesionalnim vojakom Brainom, ki se je spomladi upokojil in je iz upokojitvenega žura priletel direktno na Camino. Da se malo sprosti, pred jesenskimi študijskimi obveznostmi. Vpisal se je namreč na univerzo, na redni študij računalništva. Če se ne motim se je aprila, ko je priletel v Evropo najprej odpravil na Via de la Plata. Ta Camino se začne v Sevili in meri do Santiaga 934 km, ki ga je verjetno nadaljeval naprej do Fisterre. Potem je bil na vrsti ali Francoski ali pa morda Portugalski Camino, prehodil je

Camino del Norte 100&1 zgodba / Baamonde – Roxica

Slika
21.07.2014 20,4 km 85 Mentorstvo. Dvajset kilometrov je čisto prijazna etapa za prvi dan, zato ni bilo pričakovati nobenih zapletov. Po razburljivem dnevu, ki ga je Katra preživela prejšnji dan in dobrodošlici, ki jo je imela zvečer, kot uvod v pravi Camino, se je jutro moralo začeti s kavo in zajtrkom. Po kavi ali dveh pa je lahko šlo zares. Tako je Katra zakorakala v svoje prve kilometre in jaz v svoje zadnje. Od Santiaga naju je ločevalo, le še slabih, 189 kilometrov. Iz Slovenije pa so prihajala sporočila, če sva že opravili jutranjo molitev. Katra je potem počasi začela priznavati, da si Camina ni predstavljala ravno tako, kot smo ji ga predstavili en večer prej. Da tudi ni pričakovala takih ljudi. Vse skupaj si je predstavljala malo bolj »mašno« in zadržano. K ar je presenetilo mene in hkrati zabavalo, zabavno pa je bilo tudi odgovarjati na dobljena sporočila. Ta dan na poti ni bilo nobenih trgovin ali lokalov, kjer bi si lahko krajšali čas ali zapravljali dena