Camino del Norte 100&1 zgodba / Pedrouzo – Santiago de Compostela

24.07.2014

20 km

92

Buen tourismo. Četudi, je do nas že zdavnaj prispela novica, da se z bližino Santiaga izgublja čar pravega Camina, nas le ta ni uspela pripraviti na srečanje z rojem  dišečih in spočitih nog pomešanim z množico Peregrinov, ki so si prišli v živo pogledat film »The Way«.

Nekako so naše prosvetljene duše, ki so pripotovale iz severnega Camina bile v manjšini in so z združitvijo severnega Camina s francoskim, dobile sarkastične in cinične razsvetlitve. Verjetno tudi ni treba posebej poudarjati, da smo preživele preostanek popoldneva in večera, v družbi sarkazma in cinizma, ki sta svoj navdih iskala v sorbesi.

In prišla je noč, ki je bila le še ena neprespana in bogata z novimi idejami. Tokrat je nastajal scenarij kako bom v Portu sedla na prvi vlak in se odpeljala v neZNAno in naslednji dan bom ponovno sedla na prvi vlak in se ponovno odpeljala v neZNAno in tako vsak dan znova, vse dokler se ne odločim…!

In končno je prišlo tudi jutro. In z novim jutrom so prišli mešani občutki. Ta dan se ni mudilo nikamor. Prenočišče je bilo priskrbljeno. Koraki so se mešali z veselimi obrazi romarjev, ki so hiteli na praznovanje v Santiago. In ponosnimi obrazi Peregrinov, ki bodo danes prestopili prag svojega cilja. Moje misli pa so se pomešale s spomini in občutki izpred treh let. Ta del poti sem si delila s svojo prvo Camino izkušnjo.

____________________________

93

Santiago de Compostela

Santiago de Compostela. Ko sem v 2011 prvič prispela na trg pred katedralo v Santiagu, so bili moji občutki mešani in nič drugače ni bilo tokrat. Kot, da ne bi povsem dobro dojela kaj se mi dogaja, kot da je zadnji mesec bil le eden v množici. Seveda je bilo prisotno veselje, a zmanjkala je češnja na vrhu sladice. Ali pa je bilo krivo vedenje, da se pravi konec skriva za vogalom?

Po opravljeni dnevni rutini, ki Peregrinu ne uide niti v Santiagu, sva se odpravili v mesto po neprecenljive trenutke. Lepo je, ko hodiš po ulici in se srečuješ z znanimi obrazi, ki so za vedno zaznamovali tvoje življenje, čeprav so v njega vstopili le za bežen trenutek. Topli objemi, nasmejani obrazi, skupni spomini in z nekaterimi od njih tudi slovo. Ta slovesa so bila lepa. Veš da se verjetno ne bomo srečali nikoli več, a v  spomin smo se drug drugemu podpisali za vedno.

Za vedno se je zapisala tudi hvaležnost Mirijam in njeni odločnosti, da bo videla večerni spektakel, če tudi je za njega bilo potrebno  stati v vrsti in nato še več ur čakati, da pride na vrsto. Skoraj sem se pustila zavesti lažnivi sorbesi, ko je tudi Katrin glas razuma zavil na stran spektakla. Čakanje je prineslo zabavne anekdote, ki smo si jih pripovedovale, da je čas mineval hitreje.

Noč pa je prinesla nekaj čarobnega, nekaj kar je bilo zapisano v večnosti. Snopi svetlobe, ki so plesali na zidu katedrale in ognjemet, ki se je igral visoko na zvezdnatem nebu je prinesel nove občutke. Kot da se je enkrat davno že vse skupaj zgodilo in se bo enkrat v eni od prihodnosti zopet vse ponovilo.

____________________________

94

Naslednji dan. Se ni mudilo nikamor. A kaj, ko sva imeli toliko opravkov. Včerajšnje praznovanje se je nekoliko zavleklo. In kadar se zavleče noč, se običajno zavleče tudi jutro. Sicer pa kdo bi lahko spal po vsem tem kar se je zgodilo. Čarobnost noči je prinesla poti, ki so bile namenjene tja kjer je vse tako kot mora biti. Tja, kjer ni napačnih odločitev so le drugačne izkušnje.

S prihodom v Santiago sva si prislužili dve Composteli. Po uradno sva odhiteli takoj ob prispetju v Santiago, čakala pa naju je še Frančiškanska. Ta je še prav posebej dragocena. Naslednja priložnost, ko se jo bo ponovno dalo dobiti bo čez slabih 100 let. In s to Compostelo se je najin uradni program v Santiagu zaključili. Sledilo je raziskovanje ulic, trgovin in restavracij.

Naslednji dan  naju je za konec čakala še pot na konec. Pot dolga 111 kilometrov, ki je vodila na konec sveta in njeni legendi, ki pravi, »Okopaj se v Atlantiku, na obali si izberi Jakobovo školjko, na vrhu pečine zakuri obleko, ki si jo nosil na Caminu in uživaj v sončnem zahodu, da se boš naslednji dan zbudil kot nov človek.«.

____________768,8 km________________
Jutri pa meni najljubši del poti.
Buen Camino.