Slow Travel

ni pogled iz sobe ... mission fotič completed... in zgodba se lahko nadaljuje. Kot že omenjeno nam vreme ni bilo najbolj naklonjeno, vsaj prvi dan ne. Ko smo že mislile, da smo črne oblake pustile daleč za seboj nas je, na balkonu našega začasneg zavetišča , ob pitju  peneče dobrodošlice presenetila strašna nevihta. In presenečenja so si poročni šopek briške neveste sledila eden za drugim. Vreme, penina in zaparkiran avtobus. Niti v sanjah ne bi pomislila, da lahko en mini Twingo (ki ima vse kar imajo veliki, da ne bo pomote)   zaparkira ta veliki avtobus in skoraj prepreči svati(ce) poroko na gradu Dobrovo . Ko se je pred zamudo reševala ena poroka uradni fotograf pa so se svatje z nevesto in ženinom na tradicionalni briški poroki že pripravljali na uradno fotografiranje, ki ga je na koncu uspelo ujeti tudi nam. Ker pa zna fotošuting biti zeloooo naporen smo se nagradile z enim potopom v svet vin . Na vhodu poplava praznih kozarcev, naprej od šanka japonsk

Slow Travel: GORIŠKA BRDA II. : In tako kot smo Majo povabili na pot s spodnjim vabilom naj tudi vas povabim  z njim v prečudoviti svet GORIŠKIH BRD . DRAGA ...

In tako kot smo Majo povabili na pot s spodnjim vabilom naj tudi vas povabim  z njim v prečudoviti svet GORIŠKIH BRD . DRAGA NAŠA POMLADANSKA SLAVLJENKA MAJA! Ker si novo leto izkušenj zasluži poseben  tretma regeneracije telesa in duha , smo ti pripravile vikend paket , ki vsebuje:                                                                                                                                           Vse kar potrebuješ s seboj je le dobra volja in zgornja pobarvanka (seveda lic no pobarvana J ) Vse najboljše! Jerca Laura Nataša No ja, originalno vabilo je malo bolj urejeno. Verjetno zato, ker tistega vabila nisem sestavljala jaz ;)  Pa pustimo ob strani tudi to, da mi ponovno manjka slik. Tokrat zato, ker se je na ogromnih 30m2 izgubil fotoaparat. Izginil je neznano kam! (povsem v mojem stilu)   Predvidevam, da bi vas zanimala tudi zgodba iz zakulisja in kako nastaja en tak podviga. Z veseljem bom to

in po dolgem času ponovno izlet v neznano. Končno je Maja prišla do svojega darila in me do "trgatve". Vikend smo preživele v družbi Bricev, Brik in Briketov  (tako v šali Brici kličejo otroke) ter njihovih rdečih češenj in ostalih dobrot. Skoraj bi si upala trditi, da je v teh krajih  imel svojo jesensko ali morda pomladansko rezidenco grški bog Dioniz,  in če že ne on potem morda vsaj njegov rimski kolega . No ja, vsaj jaz bi jo imela, če bi bila... Ampak nisem. Sem le ena izmed štirih srečnic, ki komaj čaka kaj bodo prinesli neznani kraji. In naj bo to samo  uvod v zgodbo, ki je nastajala kar nekaj časa in je svojo premierno uprizoritev doživela ta konec tedna.