Slow Travel

Ravnokar sem si kupila klobuk, ki mi verjetno sploh ne pristoji. Tamu bo krivo moje neznanje Portugalščine. Ste morda bili že kdaj zaljubljeni v življenje? Porto Po prehojenih nekaj kilometrih sem se iz razlogov..... odpravila še malo na Portugalsko, svojo pravljično deželo. Portugalske ni brez Porta in kave v eni od najstarejših kavaren v mestu, Guarany . In jo ni brez sprehoda ob reki Douro. Tokrat je moj korak zaustavila mala mizica, ki je pripadala črni mački in vinski kleti Sagrado . Portovec, ki pripada družini Calem in, ki nam je pred leti pričaral nepozabno doživetje ter predvsem nepozaben okus je tudi tokrat poskrbla za spomin, ki se bo zapisal. Zapisana pa ne bo samo črna mačka, zapisan bo tudi Festival na Verandi. Iz balkona stare hiše je skupina zanesenih glasbenikov prenesla veselje na ulico, ki še dolgo ne bo pozabljeno. Na avtobusni postaji je pisalo Porto covo Ni čisto res. Na avtobusni postaji v Porto covu   ne piše nič in avtobusno vozovnico, za p...

Nove punčule. Kaj ne razumete?    Morda je čas, da se odpravite v kraje kjer sta doma  ravnica in jezik, ki ga s časoma celo začenjaš razumeti (malo). Za začetek razumeš sem in tja kakšno besedo potem pa si počasi že začneš domišljati, da veš celo za kaj se gre... Potem pa punčule kar naenkrat postanejo moškega spola in lekcija se lahko začne od začetka. In tako se je na trenutke zgodilo, da sem (še) največ razumela sedemnajst mesečno deklico ;-) Oder večernega orkestra. Tam ni doma samo ravnica...   ... tam so doma tudi, meni, najlepši gozdovi. Pa niso samo lepi so tudi polni presenečenj. Ko zapreš oči, se naenkrat znajdeš v mravljišču prijetnih glasov. Tu se oglaša ona, tam se oglaša on in zgodba se ponavlja tja do poznega večera, ko ju preglasi glasno preigravanje žabjega orkestra in uglašenega, travniškega zbora murnov.  Grad Grad In, če nisi vajen ravnice se lahko odpelješ na Goričko . In, če si te sreče, da se ...

 pravijo, da mora biti " buono, pulito in giusto" . To pa pomeni za: - buono, da je hrana proizvedena v domačem   okolju, je sezonska ter svežega in polnega okusa; - pulito, da predelava hrane ne škoduje okolici; - giusto, dobra cena za vse vpletene. V tem uvodu vam verjetno manjka šest hodov ampak fora slow fooda pač ni v teh šestih hodih. Dejstvo pa je, da se v času prvomajskih počitnic najlažje kombinira zgornjo trojko s tistimi hodi. Potrebne je samo nekaj organizacije in lačne oči. Začnete na najbolj oddaljeni osmici in se skupaj z dnevom pomikate proti notranjosti in tam kjer vaše oči ne zmorejo več preprosto zaključite. In tako se je današnji podvig začel v Selu na Krasu in se zaključil v Svetem na kmetiji Abram . Baje bi se dalo skočiti še v vipavsko dolino vendar imajo tudi oči svojo mejo. 

V jami Konasnica. na spogledovanju s temo in prisluškovanju tišini. Ta zgodba spada med četrtkove izpolnjene želje. Sicer bi morala biti napisana že zdavnaj ampak so me še do nedavnega bolele vse mišice, ki jih premorem. Še posebej tiste  na prstih rok (čisto majhna, debela laž). Sem ena tistih srečnic, ki pozna vsestransko Matejo saj je ona tista, ki je omogočila, da sem bila lahko del te februarske dogodivščine, ki se je zgodila v jami Konasnica v bližini Dražgoš Za njo in nekaj njih je bil to verjetno samo en popoldanski eni s(m)o umirali, drugi so pisali sms skok v jamo, za mene in nekaj nas pa je bila to čisto prava avantura. Tisti del povezan s kondicijo in fizično pripravljenostjo bom preskočila, ker tisto omenjeno zgoraj kljub vsemu ni čista laž, lažnivo je samo trajanje (pišem samo o sebi). K sreči pa ni bilo nobenih težav s klaustrofobio. Kakor koli že, ko si enkrat v jami pozabiš kaj je zunaj in, da te čaka še pot nazaj. Čas se preprosto ustavi in ne preost...