Slow Travel

se skriva še eno mesto. Reče se mu Celeia . V knežjem dvoru Pokrajinskega muzeja te stopnice popeljejo v povsem drug svet. Svet, ki ti ga lahko približa izurjena beseda muzejskega  vodnika ali pa se prepustiš lastni domišljiji in te že ena sama prebrana beseda (lapidarij) lahko odpelje kilometre iz prave smeri (še dobro, da smo vajene neznanega in, da obstaja wi-fi) . No ja, vsaj ni bilo nobenega strokovnjaka v bližini pred komer bi bilo potrebno skrivati rdečico. Fotogeničnost antičnega mesta nam je odvrnila pozornost od "zapletenih", izrazov povezanih s tistimi davnimi časi in iz nas naredila prave antične turistke . Fotografiranje s postavnimi rimskimi vojščaki, sprehod po trgu, namišljeni nakupi... celo čas je  tekel drugače. A slej, ko prej te pot pripelje nazaj do stopnic, ki te dvignejo v sedanjost in na sončne ulice Celjanov.  Prepustile smo se sobotnemu vrvežu, ki nas je pripeljal do (zasluženega zajtrka) velike bele kave. Na prijetnem jesenskem soncu smo

Zdaj vem kako je praznovati rojstni dan na lep jesenski dan. Zgodil se je še tretji izlet v neznano, to leto. Ker pa je od tega lepega dne minilo nekaj malega časa, so morda nekateri detajli zbledeli... vendar bistvo je ostalo. Vse skupaj se je začelo v  nenavadno zgodnjih jutranjih urah (9.30), še bolj nenavadno pa je bilo to, da ni bilo časa za 1. jutranjo kavo, kar se ni zgodilo še nikoli v vsej naši "dolgi" zgodovini. Pa ravno tega jutra, ko je prejšnji večer zakorakal naravnost v naslenji dan. V avtu sem se spraševala pa kam hudiča se nam tako mudi...? Nekam proti Štajerski. In izvoz iz avtoceste je zavil v mesto, ki sem ga obiskala že neštetokrat a še  nikoli zares videla.  To je mesto kjer se je rodila ilustratorka in pravljičarka Lila Prap , mesto kjer vas svet sreča skozi oči Alme M. Karlin , vam veter na grajskem dvorišču šepeta zapleteno grofovsko zgodbo in mesto, ki pod seboj skriva še eno mesto. Celje - Celeja.  Že od zgodnjega poletja se igram z mis

Ko dan vzame vajeti   v svoje roke, se plani postavijo na stranski tir in naredijo prostor jesenskim barvam, ki se bahato   postavljajo pred obiskovalci. Zjutraj v megleni Ljubljani ni še prav nič kazalo, da bi lahko plani šli po  zlu.   Že kava na Voklem pa je, morda,  nakazala, da se lahko dan postavi tudi na glavo. Na Vojah (Okrepčevalnica Slap) imajo baje najboljšo gobavo juho. Namen   današnjega dne je bil prijeten sprehod iz Bohinja do okrepčevalnice kjer bi se ta trditev potrdila ali morda celo ovrgla (v kar dvomim). Ampak, ko si na tak sončen dan v Bohinju je dovoljeno pozabiti na skrbno pripravljen plan. Zamenjati bifejsko kavo za doma skuhano turško, na nepričakovanem obisku in si juho zaslužiti s sprehodom okoli jezera. Vesele barve, ki jih riše jesen so poskrbele, da si se lahko izgubil v času in poskrbele, da se še vedno ne ve ali imajo v Okrepčevalnici Slap res najboljšo gobovo juho. Se pa ve, da je pri Kramarju še vedno prijetno posedeti, da so vozn

Slow Travel: iz IZOLE v PIRAN : Jutro v Izoli je lahko tudi tako, da se po ribiški noči zbudiš (še) dovolj zgodaj sicer malo utrujen pa vseeno dovolj dobre volje in ...

Jutro v Izoli je lahko tudi tako, da se po ribiški noči zbudiš (še) dovolj zgodaj sicer malo utrujen pa vseeno dovolj dobre volje in ravno prav še omotičen, da se na najbolj vroč poletni dan odpraviš peš v Piran. caffe alle porte Ne glede na plan, ki ga napiše jutro se dan v Izoli lahko začne samo na en način. Z najboljšo kavo, najboljšim naravnim sokom in najboljšim toastom pa seveda (ne)delom v caffe alle porte, ki se nahaja v neposredni bližini izolske tržnice oz. TIC-a. In ni ga junaka, ki bi lahko ta del izbrisal iz kateregakoli izolskega itenerarija. Kava je popita, toasta že zdavnaj ni več in črk v nedelu je zmanjkalo. Vse se zdi, da je dan poklical k svojemu začetku. očitno en partyplace Ne vedoč kaj bo prinesel dan se je velika odisejada proti Piranu začela. Mimo lunaparka in izolske marine,   počasi proti Simonovem zalivu, kjer so dnevne obveznosti obiskovalcev plaž skoraj že dosegle svoj višek se je na Rtiču Kane (vsaj mislim, da je to ta) prejšnji dan za

Don't make War make Wine   je bil napis, ki nas je pozdravljal s hrbtov osebja v Vinoteki Brda . V tem rajskem vrtu pa ni bila razkrita le skrivnost briških vin ampak tudi zakaj smo Slovenke posebne. Gospod Avstralec, poročen z Briko, pravi, da je fascinantno kako moške gledamo direktno v oči, ko se pogovarjamo z njimi  ;) (baje je to neneavadno) . Na splošno naj bi Slovenci  imeli ta pogum, da sogovorniku ne izmikamo pogleda . Po njegovih besedah je to vrlina, ki jo veliki narodi ne premorejo (vedno so  nekaj  skrivali in prikrivali) in je močno povezana s preteklostjo posameznega naroda. S tem je morda razkrita skrivnost zakaj se oči Slovencev pri nazdravljanju vedno srečajo. Slavljenka in Župan Pa se je zgodilo novo presenečenje. Naši dragi slavljenki je prišel voščit rojstni dan g. Župan, osebno. Podarjene briške češnje, bi ji skoraj pojedel gospod iz delegacije, ki je pričakovala japonskega veleposlanika. Še dobro, da je bila podarjena buteljka Bagueri lično zapakir

ni pogled iz sobe ... mission fotič completed... in zgodba se lahko nadaljuje. Kot že omenjeno nam vreme ni bilo najbolj naklonjeno, vsaj prvi dan ne. Ko smo že mislile, da smo črne oblake pustile daleč za seboj nas je, na balkonu našega začasneg zavetišča , ob pitju  peneče dobrodošlice presenetila strašna nevihta. In presenečenja so si poročni šopek briške neveste sledila eden za drugim. Vreme, penina in zaparkiran avtobus. Niti v sanjah ne bi pomislila, da lahko en mini Twingo (ki ima vse kar imajo veliki, da ne bo pomote)   zaparkira ta veliki avtobus in skoraj prepreči svati(ce) poroko na gradu Dobrovo . Ko se je pred zamudo reševala ena poroka uradni fotograf pa so se svatje z nevesto in ženinom na tradicionalni briški poroki že pripravljali na uradno fotografiranje, ki ga je na koncu uspelo ujeti tudi nam. Ker pa zna fotošuting biti zeloooo naporen smo se nagradile z enim potopom v svet vin . Na vhodu poplava praznih kozarcev, naprej od šanka japonsk

Slow Travel: GORIŠKA BRDA II. : In tako kot smo Majo povabili na pot s spodnjim vabilom naj tudi vas povabim  z njim v prečudoviti svet GORIŠKIH BRD . DRAGA ...

In tako kot smo Majo povabili na pot s spodnjim vabilom naj tudi vas povabim  z njim v prečudoviti svet GORIŠKIH BRD . DRAGA NAŠA POMLADANSKA SLAVLJENKA MAJA! Ker si novo leto izkušenj zasluži poseben  tretma regeneracije telesa in duha , smo ti pripravile vikend paket , ki vsebuje:                                                                                                                                           Vse kar potrebuješ s seboj je le dobra volja in zgornja pobarvanka (seveda lic no pobarvana J ) Vse najboljše! Jerca Laura Nataša No ja, originalno vabilo je malo bolj urejeno. Verjetno zato, ker tistega vabila nisem sestavljala jaz ;)  Pa pustimo ob strani tudi to, da mi ponovno manjka slik. Tokrat zato, ker se je na ogromnih 30m2 izgubil fotoaparat. Izginil je neznano kam! (povsem v mojem stilu)   Predvidevam, da bi vas zanimala tudi zgodba iz zakulisja in kako nastaja en tak podviga. Z veseljem bom to