POD MESTOM CELJE

-

se skriva še eno mesto. Reče se mu Celeia. V knežjem dvoru Pokrajinskega muzeja te stopnice popeljejo v povsem drug svet. Svet, ki ti ga lahko približa izurjena beseda muzejskega  vodnika ali pa se prepustiš lastni domišljiji in te že ena sama prebrana beseda (lapidarij) lahko odpelje kilometre iz prave smeri (še dobro, da smo vajene neznanega in, da obstaja wi-fi). No ja, vsaj ni bilo nobenega strokovnjaka v bližini pred komer bi bilo potrebno skrivati rdečico. Fotogeničnost antičnega mesta nam je odvrnila pozornost od "zapletenih", izrazov povezanih s tistimi davnimi časi in iz nas naredila prave antične turistke. Fotografiranje s postavnimi rimskimi vojščaki, sprehod po trgu, namišljeni nakupi... celo čas je  tekel drugače. A slej, ko prej te pot pripelje nazaj do stopnic, ki te dvignejo v sedanjost in na sončne ulice Celjanov. 
Prepustile smo se sobotnemu vrvežu, ki nas je pripeljal do (zasluženega zajtrka) velike bele kave. Na prijetnem jesenskem soncu smo počakale, da se je dopoldanska živahnost umaknila zgodnjemu poldnevu, ki nas je ponovno povabilo v preteklost. Iz sten so nas pozdravljali nasmejani in zadovoljni obrazi , ki so domišljiji ponovno odprli svojo pot. Da pa le ne bi preveč odtavale, smo svoje zgodbe lahko preverjale na lično oblikovanih vodnikih, ki so nas pričakali ob vstopu v vsako novo obdobje. Pot po celjski zgodovini nas je pripeljala do potovanja okoli sveta, na katero nas je s svojo bogato zgodbo  pospremila  Alma M. Karlin. In če je luč pot do svobode potem bi bilo nespametno zamuditi kako so se skozi zgodovino razvijale njene nosilke. Tako smo sprehod po muzeju zaključile z ogledom  kako so se skozi stoletja razvijale svetilke. In ponovno (prijetno) presenečene nad tem kar ponujajo obiskovalcu slovenski muzeji smo zapustile debele zidove za katerimi se skrivajo skrivnosti preteklosti.
Skozi okno avtomobila, na poti do nove zgodbe pa so se začele vrteti slike današnjega Celja. In tako kot se je skrila pot do celjskih grofov, so se tudi meni skrile besede za novo zgodbo ;)

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

V dolino Tamar v spremstvu zvezd in lune

-
Slika
Malica Lune ni bilo še niti blizu obzorja, ko smo že nazdravljale letu, ki je Heleni potrkalo na vrata. Veselje je povečalo tudi dejstvo, da je bil rdeči alarm le prazna grožnja, tokrat nekoliko drugačnemu praznovanju rojstnega dne. Mama Centa catering   Že na hodniku nas je pozdravil pregrešno okusen vonj, ki je uhajal iz stanovanja, v katerega smo bile namenjene. Vsekakor ni bilo dileme katera vrata so prava, gostiteljica nas je z opasanim predpasnikom pričakala pred njimi. Mama Centa pa je tudi tokrat prekosila samo sebe.  Pripravila je segedin iz domačega zelja, pire iz domačega krompirja in za sladico jabolčni štrudelj iz domačih jabolk, postrežen z vaniljevim sladoledom in sladko smetano. No, verjamem, da gre kanček zaslug tudi naši gostiteljici... To kosilo ni bilo bistvo tega praznovanja, to kosilo je bilo samo malo bolj obilna malica, da na poti v Tamar ne bi omagale. Luna, zvezde, čelka   Naš lunin pohod se je začel ob 14:00 z zgoraj opisa
Read more »

Nedeljski izlet za nedeljske zaspance

-
Slika
Zelenci Pogled ujet iz avtomobila. Dobro jutro   Na telefonu me je za dobro jutro (moje jutro) pozdravil sms z vsebino: "Hej. A gremo na Nanos ?". In to ravno danes, ko se je skozi okno ponujal eden tistih odličnih dni, ko bi z vso pravico in brez kančka slabe vesti lahko doma trenirala brezdelje. Seveda sem jutranji pozdrav prespala, in ko se je moj dan začel je bil narejen tudi že nov plan; Rakitna . In, ko sem se ob pol enih vsedla v avto je igla na kompasu pokazala v smeri Kranjske gore . Na poti do izvira. Dobra ura vožnje iz Ljubljane   To je vse kar je bilo potrebno za prvo kavo na toplem, jesenskem soncu in za dva toasta. Enega prežganega in enega tapravega. Potem pa mimo kranjskogorskih smučišč, po prijetni kolesarski poti do talnega izvira Save Dolinke . Za nedeljske zaspance je to ravno prav dolg sprehod, da lahko v (pre) kratekem, jesenskem dnevu ulovijo tople, sončne žarke in si zaslužijo kosilo. Govori se Vršiška kremšnit
Read more »

Camino del Norte 100&1 zgodba / Colombres – Llanes

-
Slika
05.07.2014 23,5 km 44 Camino na Caminu. Hodili smo po dolgočasni, ravni, asfaltni cesti in vedeli, da se ne daleč stran skrivajo nepozabni razgledi in vznemirljive dogodivščine. Gospodični iz Venezuele pa je očitno energijo reaktivnega pogona, dajala še včerajšnja solata iz špinače. Vse je kazalo, da so ji izpod kontrole pobegnili vsi strahovi, ki jih je, sicer skrbno zaklenjene, nosila v svoji prtljagi. Njo so varni koraki, ujeti v ravno cesto, odnesli naprej, naš korak pa je z močjo magneta vleklo tja med razglede. Pustiti je nismo želeli, hoditi po cesti pa tudi ne. Skoraj nas je že dohitela nejevolja, ko je njo očitno istočasno dohitel strah. Kmalu za tem smo jo zagledali kako stopa nazaj proti nam. Ob srečanju nam je povedala šalo v stilu svojega »dry« humorja , ki nas ni spravila v smeh. Slabe šale Camino ne prenaša najbolje, zato je bil znesek na njenem računu dokaj neprijeten. Zavili smo na svoj Camino, v smeri dogodivščine, stran od rumenih puščic in školjk. To
Read more »