Slow Travel: iz IZOLE v PIRAN

-
Slow Travel: iz IZOLE v PIRAN: Jutro v Izoli je lahko tudi tako, da se po ribiški noči zbudiš (še) dovolj zgodaj sicer malo utrujen pa vseeno dovolj dobre volje in ...

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

DŽENITA

-
Slika
Dženita je še en produkt doma pozabljenega kontrol frika. Sicer je res, da bi ga  wi-fi lahko ob vsakem trenutku potegnil iz pozabe, a tokrat nam je šla na roke tudi lakota. Ko se oglasi ta gospa, ni časa za branje ocen na tripadvisor-ju Gospa lakota in naše zaupanje, sta tako bila postavljena v roke našega gostitelja . Če je zaradi naglice ostal doma kontrol frik,  je skeptik imel nekoliko več sreče in se mu je nekako uspelo pretihotapiti do Sarajeva. Saj veste ti grozni dogovori med lokalci, ko imajo zmenjeno, da si pošiljajo goste... Skoraj nemogoče, da bi te zares poslali nekam kamor zahajajo tudi sami. Sploh, če te pošljejo v restavracijo na Baščaršiji. In tako so ena vegetarijanka in dve, ki jesta vse in bi v tistem trenutku tudi lahko pojedli vse, vstopile v zakajeno restavracijo, malo odmaknjeno z glavne promenadne ulice. Iza oblaka cigaretnega dima so jih pozdravljali nasmejani in zadovoljni obrazi domačinov. Čisto tam v kotu, pri vitrini z ...
Read more »

Camino del Norte - Sangtiago 111 km: V zraku je bilo nekaj čarobnega

-
Slika
Prispetje v Santiago de Compostela Včeraj zvečer je bilo v zraku nekaj magičnega, zapisanega v večnost. Občutek je bil kot, da se je, enkrat davno, vse skupaj že vse zgodilo in se bo enkrat, v eni od prihodnosti, zopet vse ponovilo. Po noči, preživeti v ogromni telovadnici in, ki jo kar ni hotelo biti konec je končno le prišlo jutro. Kakorkoli že, to jutro nikakor ni moglo biti običajno, vodilo je v zadnje korake na poti v Santiago. In, če tudi je končna destinacija 111 km naprej, prispetje v Santiago pomeni zaključek neponovljive zgodbe. Malo po svoje, več v družbi Po Ribadeu potem, ko sem ponovno začela hoditi, sem se takoj drugi dan 2x izgubila in 2x povzpela na isti hrib (ampak res, res hrib). Pozitivna stran tega mojega podviga je v tem, da sem v drugo imela družbo.  Ta jutranja dogodivščina mi je tako omogočila intenzivni tečaj španščine ( in njenih dialektov), družbo na caminu in pa doživetij, ki jo brez španskih sopotnikov ne bi nikoli doživela. ...
Read more »

Razigrano poletje v deželi fada

-
Slika
Ravnokar sem si kupila klobuk, ki mi verjetno sploh ne pristoji. Tamu bo krivo moje neznanje Portugalščine. Ste morda bili že kdaj zaljubljeni v življenje? Porto Po prehojenih nekaj kilometrih sem se iz razlogov..... odpravila še malo na Portugalsko, svojo pravljično deželo. Portugalske ni brez Porta in kave v eni od najstarejših kavaren v mestu, Guarany . In jo ni brez sprehoda ob reki Douro. Tokrat je moj korak zaustavila mala mizica, ki je pripadala črni mački in vinski kleti Sagrado . Portovec, ki pripada družini Calem in, ki nam je pred leti pričaral nepozabno doživetje ter predvsem nepozaben okus je tudi tokrat poskrbla za spomin, ki se bo zapisal. Zapisana pa ne bo samo črna mačka, zapisan bo tudi Festival na Verandi. Iz balkona stare hiše je skupina zanesenih glasbenikov prenesla veselje na ulico, ki še dolgo ne bo pozabljeno. Na avtobusni postaji je pisalo Porto covo Ni čisto res. Na avtobusni postaji v Porto covu   ne piše nič in avtobusno vozovnico, za p...
Read more »