Pod zvezdami Celjanov

Zdaj vem kako je praznovati rojstni dan na lep jesenski dan. Zgodil se je še tretji izlet v neznano, to leto. Ker pa je od tega lepega dne minilo nekaj malega časa, so morda nekateri detajli zbledeli... vendar bistvo je ostalo.

Vse skupaj se je začelo v  nenavadno zgodnjih jutranjih urah (9.30), še bolj nenavadno pa je bilo to, da ni bilo časa za 1. jutranjo kavo, kar se ni zgodilo še nikoli v vsej naši "dolgi" zgodovini. Pa ravno tega jutra, ko je prejšnji večer zakorakal naravnost v naslenji dan.

V avtu sem se spraševala pa kam hudiča se nam tako mudi...? Nekam proti Štajerski. In izvoz iz avtoceste je zavil v mesto, ki sem ga obiskala že neštetokrat a še  nikoli zares videla. 

To je mesto kjer se je rodila ilustratorka in pravljičarka Lila Prap, mesto kjer vas svet sreča skozi oči Alme M. Karlin, vam veter na grajskem dvorišču šepeta zapleteno grofovsko zgodbo in mesto, ki pod seboj skriva še eno mesto. Celje - Celeja. 

Že od zgodnjega poletja se igram z mislijo kako bi bilo dobro ponovno se sprehoditi po ulicah večnega mesta in se ujeti v njegov utrip. Pa je že tako, da se ne da vedno vsega dobiti (takoj). Sem pa zato za rojstni dan namesto jutranje  kave dobila sprehod po rimski Celeji :) 

Da pa ne bo vsega preveč, preostanek neznanega sledi enkrat v bližnji in morda malo manj bližnji prihodnosti ;) Vsekakor še pred zadnjim (četrtim) dejanjem tega leta.

Šanta :)