05.07.2014 23,5 km 44 Camino na Caminu. Hodili smo po dolgočasni, ravni, asfaltni cesti in vedeli, da se ne daleč stran skrivajo nepozabni razgledi in vznemirljive dogodivščine. Gospodični iz Venezuele pa je očitno energijo reaktivnega pogona, dajala še včerajšnja solata iz špinače. Vse je kazalo, da so ji izpod kontrole pobegnili vsi strahovi, ki jih je, sicer skrbno zaklenjene, nosila v svoji prtljagi. Njo so varni koraki, ujeti v ravno cesto, odnesli naprej, naš korak pa je z močjo magneta vleklo tja med razglede. Pustiti je nismo želeli, hoditi po cesti pa tudi ne. Skoraj nas je že dohitela nejevolja, ko je njo očitno istočasno dohitel strah. Kmalu za tem smo jo zagledali kako stopa nazaj proti nam. Ob srečanju nam je povedala šalo v stilu svojega »dry« humorja , ki nas ni spravila v smeh. Slabe šale Camino ne prenaša najbolje, zato je bil znesek na njenem računu dokaj neprijeten. Zavili smo na svoj Camino, v smeri dogodivščine, stran od rumenih puščic in školjk. To
Komentarji
Objavite komentar