EDINSTVENA... EDINSTVENI...

Klet Frešer. To je bil naš razlog za obisk teh koncev in pa stvar, ki bi jo skoraj zamudile...

K sreči smo včasih (tudi blazno) filozofske tako, da smo uspele razviti nekaj (2) uporabnih filozofij ("Vse je v glavi" in pa "včasih je potrebno iti tudi preko sebe") sicer ne vem, če v njih lahko najdem kaj skupnega  z našo osnovno (slow) filozofijo, nam pa ti dve sigurno pomagata pri izpolnjevanju, včasih, prav zahtevnih in nepredvidljivih itenerarijev. Kakorkoli že, ta zgodba ima srečen konec...

Dober glas seže tudi do Ljubljane in ker si vin Frešer do pred kratkim ni bilo možno naročiti v nobenem od ljubljanskih lokalov je pač pot poklicala v Ritoznoj. Tam na hribčku poleg cerkve stoji klet, ki po besedah g. Matjaža "ni edina je pa edinstvena" in v tej kleti se je zgodila edinstvena degustacija. Zemljevid nam, seveda ponovno, ni bil naklonjen, zato se je po večkratnem obračanju in vožnji sem ter tja zgodil nenadni zavoj v desno, ki mu je sledila ugotovitev, da smo verjetno našle pravo pot... Nima smisla pisati o smiselnosti kažipota ob glavni cesti... ..., ki morda celo stoji?

Ob, zakurjenem kaminu smo se razvajale z odličnimi vini in skrbno izbranimi jedmi. Za konec (zgodnjih jutranjih urah) smo morale še osebno preveriti ali je ta klet res tako edinstvena. In ja, JE. V kleti čakajo sefi, ki jih lahko najamete in v njih, v optimalnih pogojih, hranite svoja vina. Ima pa še eno posebnost, vodnjak v katerem plava zlata ribica, ki izpolni 3 želje. Ujamete jo lahko s preluknjanim vedrom. Če jo slučajno ni v njem, ko vedro izvlečete, še ni razlogov za žalost in paniko... njen duh vedno pride z vedrom ;) Želje je potrebno izreči neslišno in priporočljivo je, da si ne zaželite vinarja. Sicer je ta vodnjak poseben že brez zlate ribice, v času, ko je v teh krajih pustošila suša je bil to vodnjak, ki ni nikoli ostal brez vode in je oskrboval z njo celotno okolico. 

Za ta odsek ni slikovnega materiala (pozabile) pa tudi izlet se ni zaključil na tej točki. Pred nami je bil še en čudovit dan, kjer smo imele priliko videti in spoznti moč entuziazma, ki ga sicer ne manjka nikjer v teh krajih. Kaj pa mislim z entuziazmom pa v zaključku tega potepa.