In za slovo

 

... do naslednjič ...

pozdrav iz krajev, kamor bi se lahko pr'šli učit veliki. 

Ceu žur! Ni ga čez velike plane po (ne)prespani noči.V Ritoznoju se je lovljenje zlate ribice nekoliko zavleklo in je prejšnji dan pošteno zakorakal v naslednje jutro. Jutro ni presenetilo samo nas, nekaj podobnega se je moralo zgoditi tudi Gospodiču  iz dvorca Štatenberg. Ker zvonenje na vratih ni prineselo korakov, je  na naša vrata skoraj potrkal slab vtis. Potem pa pride Gospod Oče in reši vse!

O zgodovini, zgodovini dvorca si lahko preberete na linku, na njem pa ne boste našli, da je po 2. svetovni vojni bil to hotel (letovišče), in da je potem prišla Slovenija in z njo dogodki, ki so pripeljali do tega, da so se lahko rodile izvirne ideje. Dvorec ima vse kar imajo veliki: vinsko klet, muzej, poročno dvorano, restavracijo in verjetno tudi kapelico pa seveda grajski vrt. Morda nima odete ravno svoje najlepše obleke, ima pa zato nekaj kar drugi nimajo. V dvorcu želijo obuditi hotelsko dejavnost, in ker živi od entuziastov včlanjenih v turistično društvo so si zamislili, da si lahko v dvorcu opremite svojo hotelsko sobo. Pobarvate jo v svojo najljubšo barvo, na strop obesite lestenec, ki vam ga je škoda vreči stran, nikar ne pozabite prinesti kupov starih knjig, da z njimi zapolnite zaprašene omare iz vaše podstrehe. Gostje, ki bodo v poletnih mesecih napolnili grajske sobane vam bodo hvaležni. No ja pa tudi hvala med prijatelji o "lastni" grajski sobi ni ravno zanemarljiva. Očitno ima entuziazem tukaj svojo zimsko rezidenco. Z idejo v glavi kako bi tudi me lahko imele "svojo grajsko rezidenco" (Majine  lesene kreacije, Merca s svojim minimalizmom, Larine ilustracije in moje gore knjig bi rezidenco naredile preprosto všečno) smo nekako uspele najti Studenice. Tam nas je že čakala prijazna gospa, ki je z nami delila samostansko zgodbo. Povedala nam je legendo, za katero sem se odločila, da je ne bom delila z vami, po njo bo treba v Studenice ;)

Dva dni nalezljivega entuziazma. Navdušene nad srčnostjo, ki so jo trosili naokoli vsi naši gostitelji in vesele, da se še najdejo tisti, ki stvari počnejo za sebe in iz sebe :) smo Neznanemu pomahale v slovo!

p.s.

Slike sledijo...