Slow Travel

Don't make War make Wine   je bil napis, ki nas je pozdravljal s hrbtov osebja v Vinoteki Brda . V tem rajskem vrtu pa ni bila razkrita le skrivnost briških vin ampak tudi zakaj smo Slovenke posebne. Gospod Avstralec, poročen z Briko, pravi, da je fascinantno kako moške gledamo direktno v oči, ko se pogovarjamo z njimi  ;) (baje je to neneavadno) . Na splošno naj bi Slovenci  imeli ta pogum, da sogovorniku ne izmikamo pogleda . Po njegovih besedah je to vrlina, ki jo veliki narodi ne premorejo (vedno so  nekaj  skrivali in prikrivali) in je močno povezana s preteklostjo posameznega naroda. S tem je morda razkrita skrivnost zakaj se oči Slovencev pri nazdravljanju vedno srečajo. Slavljenka in Župan Pa se je zgodilo novo presenečenje. Naši dragi slavljenki je prišel voščit rojstni dan g. Župan, osebno. Podarjene briške češnje, bi ji skoraj pojedel gospod iz delegacije, ki je pričakovala japonskega veleposlanika. Še dobro, da je bila podarjena buteljka Ba...

ni pogled iz sobe ... mission fotič completed... in zgodba se lahko nadaljuje. Kot že omenjeno nam vreme ni bilo najbolj naklonjeno, vsaj prvi dan ne. Ko smo že mislile, da smo črne oblake pustile daleč za seboj nas je, na balkonu našega začasneg zavetišča , ob pitju  peneče dobrodošlice presenetila strašna nevihta. In presenečenja so si poročni šopek briške neveste sledila eden za drugim. Vreme, penina in zaparkiran avtobus. Niti v sanjah ne bi pomislila, da lahko en mini Twingo (ki ima vse kar imajo veliki, da ne bo pomote)   zaparkira ta veliki avtobus in skoraj prepreči svati(ce) poroko na gradu Dobrovo . Ko se je pred zamudo reševala ena poroka uradni fotograf pa so se svatje z nevesto in ženinom na tradicionalni briški poroki že pripravljali na uradno fotografiranje, ki ga je na koncu uspelo ujeti tudi nam. Ker pa zna fotošuting biti zeloooo naporen smo se nagradile z enim potopom v svet vin . Na vhodu poplava praznih kozarcev, naprej od šank...

Slow Travel: GORIŠKA BRDA II. : In tako kot smo Majo povabili na pot s spodnjim vabilom naj tudi vas povabim  z njim v prečudoviti svet GORIŠKIH BRD . DRAGA ...

In tako kot smo Majo povabili na pot s spodnjim vabilom naj tudi vas povabim  z njim v prečudoviti svet GORIŠKIH BRD . DRAGA NAŠA POMLADANSKA SLAVLJENKA MAJA! Ker si novo leto izkušenj zasluži poseben  tretma regeneracije telesa in duha , smo ti pripravile vikend paket , ki vsebuje:                                                                                                                       ...

in po dolgem času ponovno izlet v neznano. Končno je Maja prišla do svojega darila in me do "trgatve". Vikend smo preživele v družbi Bricev, Brik in Briketov  (tako v šali Brici kličejo otroke) ter njihovih rdečih češenj in ostalih dobrot. Skoraj bi si upala trditi, da je v teh krajih  imel svojo jesensko ali morda pomladansko rezidenco grški bog Dioniz,  in če že ne on potem morda vsaj njegov rimski kolega . No ja, vsaj jaz bi jo imela, če bi bila... Ampak nisem. Sem le ena izmed štirih srečnic, ki komaj čaka kaj bodo prinesli neznani kraji. In naj bo to samo  uvod v zgodbo, ki je nastajala kar nekaj časa in je svojo premierno uprizoritev doživela ta konec tedna.

je veliko, vsak si izbere svojo. No ja,  so verjetno tudi tisti, ki jim pot do tja ne bo nikoli zavila. Škoda! Zmernost verjetno ni ena tistih vrlin, ki bi te pripeljala do tja, zato bi bilo nesmiselno dan začeti zmerno. Tekaške čevlje na noge  in gremo loviti jutro po Rožniku. Ampak tukaj nekaj ne paše... Preveč sprehajalcev in  Partizanske pesmi ? 1. maj - Živeli dela prosti dnevi! Poslušanje starih "uspešnic" me je vrnilo v čas osnovnošolskih nastopov s folklorno skupino in pevskim zborom ob praznovanju vseh tistih praznikov, ki so se pač včasih praznovali s takim ponosom. Sicer se ne spomnim na kaj točno smo bili ponosni ampak v zraku je bilo tisto praznično pričakovanje, da se bo zdaj zdaj zgodilo nekaj pomembnega. Nekaj česar, sicer, nihče ni točno vedel kaj bi se sploh moralo zgoditi, in ki se v resnici tudi nikoli ni zgodilo ampak vsi smo vedeli in čutili, da se dogaja nekaj pomembnega na kar smo in na kar bomo še dolgo ponosni. Malo zakomplicirano...