Pot ob žici, generalka za Camino
Generalka je uspela! Čevlji so preživeli, jaz pa tudi. Sicer sem si nekje na polovici poti namislila, da mi je začel rasti velik žulj. Pa kar ni bilo res. Še dobro saj bi nam drugače lahko zmanjkalo obližev. Pa tudi po prvi in tudi edini daljši pavzi so noge postale rahlo težke. Predvidevam, da se je to zgodilo zaradi prahu, ki se je nabral na mojih, novih, pohodnih čevljih. Niti ne bom tajila, kako sem se razveselila prispetja na cilj, sendviča in hladnega piva pa...
In ne bom tajila kako zelo se že veselim bolečih podplatov in, od nahrbtnika, utrujenih ramen, ki čakajo na mene v naslednjem mesecu. Kajti boleče noge s seboj prinesejo tudi dobro družbo, vagone smeha in zgodb, ki bodo odmevale še dolgo po tistem, ko bolečih nog in ramen že ne bo več.
0,0 km: Bife pri cvičku
Dobro jutro |
Zdaj že lahko napišem, da se je "Pot ob žici" začela s tradicionalno Cvetkino kavo (baje se mora zgoditi najmanj 2x, da se lahko hvališ s tradicijo), brez katere osvobajanje Ljubljane ne bi imelo ne svojega štarta ne svojega cilja, kaj šele jutranjega zaleta. Ura je odbila 07:29, ko so trem partizankam označili čas na dovolilnici in jih poslali v boj.
5,8 km do AMZS - prodajni biro
Pot se je začela. Kava je prijela in nič ni bilo zaspanega v današnjem jutru. Vsi spočiti in urnih nog smo se po poti, kot neprekinjena žičnata ograja, prebijali do 1. cilja. Ura na kartončku je odbila točno 8:43, ko je na vrsto stopila naša 2. etapa.
Spogledovanje z gorami. |
4,0 km do Žito - recepcija
Na poti so nas spremljali s soncem obsijane gore, urejeni vrtički in nasmejani obrazi. Z borbenim krikom pa so vojno napovedali prvi žulji. Bitka z njimi je bila dobljena. Krik žuljev je utišal, nepogrešljivi, "compeed". Tik tak, ura na koncu 2. etape se je zapisala s številkami 9:30.
Tekači. |
3,8 km do trgovine Mercator
In začel se je sprehod po modni pisti. Trojke, ki so hitele mimo nas so imele svoj marš na 29 km dolgi pisti. Na ogled se je postavila zadnja tekaška moda z vsemi svojimi dodatki, brez katerih tek preprosto ni več mogoč. In 10:16 je sledil aplavz ob koncu revije."Charlie checkpoint". |
2,1 km do Gostilne Babnik
Ura je že pošteno zakorakala v dan me pa se nismo še nič izgubile. Danes to preprosto ni uspelo niti najboljšim (nam). Neprekinjena veriga pohodnikov preprosto ni dopuščala zmotnih odločitev. In vzpon na drugo stran Golovca se je začel, ko so se kazalci na uri ustavili na 10:46.
4,7 km do križišča Dolenjske ceste in Peruzzijeve ulice
Prvič v dnevu besede niso več sledile urnemu koraku, ki se je začel prebijati čez gozdove Golovca. Vsi, ki na poti okoli Ljubljane nismo uporabljali urbane smo na vrhu bili nagrajeni z dodatno "štampiljkico" in bili tako poplačani za svoj trud in požrtvovalnost. Misli pa so že uhajale doli v dolino na zasluženo pavzo. Potrebno je bilo priti samo še do kontrolne točke št. 7, kjer smo se za malico "odštampljale" ob 11:56.3,6 km do Gostilne Livada
Pavza je eden bolj prijetnih trenutkov pohoda vse dokler se ne postaviš nazaj na noge in si ne povezneš nahrbtnika nazaj na ramena. To pa je potem tisti del pohoda, ko se vsa romantika pohodništva razleti na miljon koščkov. Ampak nič, pot kliče in po prvih nekaj korakih se čar pohodništva povrne. Besede preglasijo utrujene korake, "lučka" in "ježek", ki sta čakala za ovinkom pa sta nas za kratek čas vrgla nazaj v preteklost. Pa tudi teh par km je hitro minilo in pot nas je mimo Livade pripeljala ravno ob 13:12."Partizanki" |
Komentarji
Objavite komentar