Camino del Norte - Sangtiago 111 km: V zraku je bilo nekaj čarobnega

Prispetje v Santiago de Compostela


Včeraj zvečer je bilo v zraku nekaj magičnega, zapisanega v večnost. Občutek je bil kot, da se je, enkrat davno, vse skupaj že vse zgodilo in se bo enkrat, v eni od prihodnosti, zopet vse ponovilo.

Po noči, preživeti v ogromni telovadnici in, ki jo kar ni hotelo biti konec je končno le prišlo jutro. Kakorkoli že, to jutro nikakor ni moglo biti običajno, vodilo je v zadnje korake na poti v Santiago. In, če tudi je končna destinacija 111 km naprej, prispetje v Santiago pomeni zaključek neponovljive zgodbe.

Malo po svoje, več v družbi


Po Ribadeu potem, ko sem ponovno začela hoditi, sem se takoj drugi dan 2x izgubila in 2x povzpela na isti hrib (ampak res, res hrib). Pozitivna stran tega mojega podviga je v tem, da sem v drugo imela družbo.  Ta jutranja dogodivščina mi je tako omogočila intenzivni tečaj španščine ( in njenih dialektov), družbo na caminu in pa doživetij, ki jo brez španskih sopotnikov ne bi nikoli doživela.


Vse po planu


Pred petimi dnevi se mi je na Caminu pridružila Katra. Plan je sicer bil, da skupaj odhodiva od Ribadeira pa do konca ampak so me koraki prehiteli in tako sva skupaj osvojili zadnjih 100 in nekaj km do Santiaga. Še ravno dovolj, da se je lahko povsem vživela v camino sceno in ji je bil današnji počitek kar malo odveč. Ampak kaj, ko je bilo za opravit toliko stvari. Prislužili sva si dve komposteli, eno uradno in eno, ki jo Frančiškani delijo samo vsakih 100  let. Kdo bi si mislil, da bom vse skupaj izplanirala tako dobro in, da se bodo datumi poklopili z največjim praznovanjem s Santiagu, ušlo mi je samo to, da se 25. 7. ni poklopil z nedeljo pa še sreča, že tako je bilo zadnjih 20 km namenjenih "buen turismu".


Za konec pa še na konec


Jutri zjutraj pa še zadnjič na pot v družbi, zdaj že kar, utrujenih čevljev in nahrbtnika, ki se mu vidi, da ni prvič na Caminu. V upanju, da bo slovo od Santiaga v družbi jutranjega sonca, se odpravljava še na zadnjih 111 km, ki vodijo na konec sveta in njeni legendi.
Kopanje v Atlantiku, nabiranje školjk na obali, kurjenje oblačil s Camina na vrhu pečine in slovo od sonca, ki se bo skrilo nekam za horizont in naslednji dan se bova zbudili kot povsem novi osebi. Vsaj LEGENDA TAKO PRAVI!










Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

V dolino Tamar v spremstvu zvezd in lune

Nedeljski izlet za nedeljske zaspance

Camino del Norte 100&1 zgodba / Colombres – Llanes