Bil je Camino in bila je


želja


CAMINO. Ne sanjaj življenja, živi raje sanje. Odlično se sliši, samo nikjer ne najdem navodil za, splošno, uporabo. Skoraj bo tri mesece odkar sem se vrnila iz Camina pa je le-ta še tako zelo živ. Hodeč po tej tisoč let stari poti sem živela svoje sanje, zato sem zadnja, ki lahko rečem, da se tega ne da. In zdaj doma se sprašujem zakaj mi tukaj ne gre tako zelo dobro od rok. Kje je fora?
Na Caminu je enostavno, postaviš vprašanje in za prvim vogalom te čaka odgovor. Triki je le to, da moraš včasih  hoditi ure in ure, da prideš do vogala. No ja, obstajajo tudi vprašanja, ob katerih se počutiš kot žogica v fliperju, ki se zaletavala od vogla do vogla pa še vedno ni ne sluha ne duha o smislu. Ko se ti od zaletavanja zvrti,  pride klop, ki te povabi, da si odpočiješ. Najlepše pri tem je to, da se je tudi odgovor prišel spočit na to isto mesto.
Preprostost odgovor ti včasih vzame dih in ti pripelje smeh in ima te, da se ne bi nehal smejati.
Jameica (bob) team

In na koncu ugotovim, vse kar potrebujem, da jih lahko živim, so sanje.




Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

V dolino Tamar v spremstvu zvezd in lune

Nedeljski izlet za nedeljske zaspance

Camino del Norte 100&1 zgodba / Colombres – Llanes