Camino del Norte 100&1 zgodba / Gernika - Bilbao
35,5 km
13
Ravnokar pa se počutim točno tako, kot kadar z veliko vnemo začnem pripovedovati na smrt smešno šalo in nekje na sredini ugotovim, da…
Bus peregrina. V Bilbao sem prispela spočitih nog in brez zemljevida, ki bi me prisilil k izgubljanju. Na začetku sem napisala, kako sem se pustila ujeti spominom iz prejšnjega Camina. Ne vem zakaj se raje nisem pustila ujeti misli, da Camino vedno poskrbi za Peregrina in mu vedno znova pripravi prijetna presenečenja in točno tisto, kar v tistem trenutku potrebuje.
Prihodi v večja mesta so vedno pomenili stres.Tokrat začuda ne. Bojazen, da bi mi kdo skril puščice ali školjke, je bila odveč. Vse poti so namreč vodile do tistega znanega, rožnatega psa. In v njegovi bližini je stala moja varna hiša (beri: turistične informacije). Pot do hostla pa se je postavila nekoliko pod vprašaj, saj so mi, na turističnih informacijah, v roke potisnili zemljevid.
V hostlu, ki se je nahajal na poti Camina, me je pričakalo prvo presenečenje. Z udobnega kavča me je pozdravil Gonsalo, sicer pa naj bi se nekje po mestu klatili tudi Anette in Fanny. Na koncu se je v hostlu zbrala mešana druščina s Peregrini v manjšini. Veliko se je dogajalo. Pred hostlom so sedeli kolesar in ena Peregrina. Oba iz Nemčije, Nasproti njiju je sedel starejši gospod iz Izraela, bivši vojak. Pogovarjali so se o drugi svetovni vojni. Dogajanje v hostlu pa smo, iz udobnega kavča, pod nadzor vzeli preostali Peregrini, vsak s svojo bolečo tegobo na nogah. Dokaj mirno vzdušje v hostlu je popestril prihod domnevne Peregrine, ki je, po naši strokovni presoji, imela nekoliko prevelik nahrbtnik in čisto preveč spočite noge. Zaključek je bil »frišna«. Privoščljivo nasmejani pogledi so se srečali ob komentarju »pa ne za dolgo«.
Nekoliko kasneje, ko smo mi, še kar umirajoči, poležavali na tistem kavču, se nam je pridružila tudi ona. Foušija nam ni dala, da ji ne bi povedali dobre novice, kako bo, čez kakšen teden, tudi sama videti kot čisto prava Peregrina, čisto tako kot smo trenutno videti mi.
______________________________
14
Konig, Konigen und Sohn. To je ena bolj zabavnih zgodb iz Camina. Od prevelike količine smeha, so nam solze zalivale oči. Govori o partiji remija in razlaganju pravil, ki so se tako ali tako spreminjala, z vsakim novim igralcem, ki se je priključil igri. Med začetnim pojasnjevanjem pravil in kart v mešanici nemščine in angleščine pa so se karte poimenovale v kralj, kraljica in njun sin. Ravnokar pa se počutim točno tako, kot kadar z veliko vnemo začnem pripovedovati na smrt smešno šalo in nekje na sredini ugotovim, da… Očitno tudi s to zgodno ne bo nič, škoda. Lahko pa se pohvalim, da sem zmagovala partijo za partijo, se na smrt zabavala in vsakim požirkom piva bolj razturala nemško.
_______________________
15
Vsak ima svoj CAMINO. Lovorike priigrane na remiju in seveda smeh, so pripomogli k temu, da zjutraj glava ni bila preveč svinčena. Zjutraj je bilo na vrsti najprej slovo od Anette in Ulrike (ta frišne Peregrine). Slovo od Gonzala sem žal prespala. Tokrat je bil pozdrav v slovo nekoliko bolj optimističen. Da se ulovimo na eni od naslednjih etap. Zame je bil ta dan, še en dan počitka, zato sem ga izkoristila za nujna dela. Potem, ko sem preverila, kakšne so storitve na urgenci, sem se odločila, da preverim še, kako kvalitetne storitve imajo na pošti. Če še nisem bila pripravljena na odhod domov, to niti slučajno ni veljalo za odvečne kilotone v mojem nahrbtniku. Kljub temu, da je ravno tisti dan sistem na pošti padel, je moj paket uspešno prispel do doma. A brez zapletov pač ni šlo. Ko so bila nujna dela opravljena, sva s Fanny, ki je pravtako ostala dodaten dan v Bilbau, odšli na raziskovanje starega mestnega jedra in kosilo. Pogovor, ki sva ga imeli je pripeljal na mesto, ki je obema delalo žulje. Takrat sem se spomnila besed, ki sem jih prejela v enem od sms-ov na prejšnjem Caminu, ki so bile, »… vsak ima svoj Camino…«. Uporabila sem jih kot spodbudo Fanny, v resnici so te besede še kako veljale tudi zame, le da jih jaz zaradi svoje »izkušenosti« s Caminom, v tistem trenutku nisem bila zmožna dojeti.
________127,9 km_____________
Ostanite zdravi, ostanite doma.
Komentarji
Objavite komentar