Camino del Norte 100&1 zgodba / Boimorto - Pedrouzo

23.07.2014

29,4 km

91

Še zadnjič pošteno izgubljene. Še enkrat prespimo in potem… Prvi cilj bo dosežen. Občutke ponosa, veselja, navdušenja je zamenjalo godrnjanje. Kdo hudiča na tem svetu, bi si želel končati nekaj takega, kot je Caminov urok?

V albergu, v Boimortu so nam povedali za bližnico, imeli so celo narisan njen načrt. S Katro sva si ga fotografirali, da ne bo potem kakšnih zablod. Brain, se skoraj zagotovo ni izgubil, a to ni preverjena informacija, saj je odšel pred nama. Do prve kave je bilo vse še po načrtu, po prvi kavi pa so se stvari oziroma poti nekoliko zakomplicirale. Sprehajali sva se gori doli, dokler nisva srečali Jessice in smo se skupaj sprehajale gor in dol potem pa smo srečale še Ikeo in končno našle pravi odcep. Verjetno. Potem pa smo se prehitevali, dohitevali, nekje na poti srečali še Avgustina in njegovega brata a tiste neskončno dolgočasne, asfaltne ceste kar ni hotelo biti konec.

Načrt bližnjice

Utrujeni od asfalta sva kot dve muhi pocepali na neznani avtobusni postaji. Verjetno se je najina, rahla nejevolja, opazila na daleč. Do naju je pristopila starejša gospa z vrečko sladkih ringlojev, nama jih  podarila in nama zaželela Buen Camino! Nejevoljo na obrazu je v hipu zamenjal iskren nasmeh in prijazen Buen Camino v odgovor.

Prenočišče.

V mestu Arzua sva si nato privoščili daljši počitek. Začeti je bilo potrebno razmišljati o tem kje bova tisti in naslednji dan spali. Za naslednji dan sem od Miriam dobila sporočilo, da je alberg v katerem biva in bo bivala večina, ki jih poznava, zaseden in da Peregrini spijo na pomožnih ležiščih v kopalnici. Nič kaj vesela vest. Po ostalih albergih v mestu naj bi situacija bila dokaj podobna.  Tudi za ta isti dan nisva vedeli kje bova spali, a vsaj nisva bili edini.

Za naslednji dan sva potem uspeli dobiti prenočišče v hostlu, kjer sem prebivala že na prejšnjem Caminu, sicer za dvojno ceno, a povsem blizu katedrale in v samem središču Santiaga. Za ta isti dan pa je v mestu v katerega smo bili namenjeni, bilo v uradnem albergu 120 postelj in nekaj privatnih namestitev, mi pa smo že začenjali hoditi drug po drugem.

Na pavzi sta se nama malo kasneje pridružila tudi Augustin in njegov brat, ki sta od lastnika lokala izvedela, da v mestu kamor odhajamo pripravljajo dodatna ležišča v športni dvorani. Po tej informaciji je clara stekla nekoliko bolj tekoče po grlu, naš zaključek poti pa je dobil bolj umirjen ton.

___________748,8 km_______________

Skoraj v Santiagu.