Camino del Norte 100&1 zgodba / Roxica – Boimorto

22.07.2014

25,6 km

87

Iz Camina na Camino. Kakor koli že, na mojih nogah so se začeli poznati prehojeni kilometri in predvsem konec, ki se je bližal z nepričakovano hitrostjo. Srečo sem imela, da so na Katrinih nogah oživeli žulji, tako da je najin korak lahko bil bolj usklajen. Ta dan je Katra prvič omenila, da sem drugačna kot doma, bolj sproščena. In to je samo še začinilo idejo o tem, da podaljšam svoj Camino vsaj še za ščepec.

Ta dan sva si Camino delili s profesionalnim vojakom Brainom, ki se je spomladi upokojil in je iz upokojitvenega žura priletel direktno na Camino. Da se malo sprosti, pred jesenskimi študijskimi obveznostmi. Vpisal se je namreč na univerzo, na redni študij računalništva. Če se ne motim se je aprila, ko je priletel v Evropo najprej odpravil na Via de la Plata. Ta Camino se začne v Sevili in meri do Santiaga 934 km, ki ga je verjetno nadaljeval naprej do Fisterre. Potem je bil na vrsti ali Francoski ali pa morda Portugalski Camino, prehodil je namreč oba. Mi pa smo se srečali na koncu severnega. Vmes med Camini je sicer enkrat skočil v Maroco zaradi uradnih formalnosti in tudi po koncu tega Camina naj bi se odpravljal tja, rok bivanja v Evropi mu je potekel.

Dan smo zaključili dokaj zgodaj v zelo prijetnem, povsem novem albergu. Ekipa iz Rosite se je zamenjala za dva člana, Simon in Daria sta zamenjala Ikea in Brain. Skupni večer pa smo počakali kakšen kilometer naprej ob hladnem pivu, dobri družbi in brezplačnih tapasih. V moji glavi pa je plesal klic portugalskega Camina. Seveda sem se povsem in predvsem navdušila nad La Plato,  omenjal mi ga je že starejši par iz Vincenze, a ta Camino bo moral še malo počakati.

____________________________

88

Panični napad. Kmalu po Ribadeu, tik predno se mi je pridružila Katra so me, v zasedi, počakala spoznanja na katera niti slučajno nisem bila pripravljena. Slovenija prečudovita, zelena dežela v katero se mi je bilo vedno lepo vrniti. Sploh z letalom, ko te pozdravljajo zeleni gozdovi, bahavi vršaci in mravljišče prepletenih takšnih in drugačnih poti. Tokrat se je nekaj spremenilo, prvič me je objel občutek, da bi se v Slovenijo lahko vračala samo na obisk.

Različni Peregrini so me v različnih srečanjih spraševali enaka vprašanja. Odgovori, ki so sledili so bili povsem nepričakovani. Njihova iskrenost je odpirala neznana vrata in nova vprašanja na katera sem si lahko odgovorila le sama. Nov občutek s katerim se je bilo potrebno soočiti in ga vključiti v zgodbo. Z novim občutkom pa je prišel tudi panični napad, do konca je bilo le še slabih  dvesto kilometrov jaz pa prvič na Caminu brez konkretnega načrta. S paničnim napadom so prišle tudi neprespane noči, ki so vsako noč posebej napisale nov scenarij. V Boimortu je nastajal scenarij o Caminu Portugues, iz Porta v Santiago.

Samo ideja, ki sem jo opazovala od daleč kaj se bo z njo zgodilo. Vsekakor sem vedela kakšna bi bila njena usoda, če bi se z njo igrala doma. Tukaj pa je bilo drugače, ker sem jaz bila drugačna, ker sem jaz bila jaz.

____________________________

89

Novice iz Francoskega Camina. Nekateri Peregrini so se v Gijonu odcepili na Camino Primitivo. Ta Camino se francoskemu priključi skoraj tristo kilometrov prej in tako smo dobivali novice iz prve roke kaj se dogaja tam. Nič kaj obetavnega.

Znali so povedati, da se je s priključitvijo poti na francoski Camino izgubil« magic of  the Camino«. Proti Santiagu naj bi se iz dneva v dan valile večje množice ljudi, ki so brezpogojno tekmovale za postelje v albergu. To so bile informacije od Peregrinov, ki so se s francoskim Caminom imeli priliko srečati v svoji preteklosti. In bližje kot smo bili mestu Arzua, večje nelagodje so te novice puščale v nas.

Nihče si ni želel izgubiti uroka, ki ga je na nas naredil Camino del Norte. Tako kot vsi tisti ljudje pa smo tudi mi hiteli v Santiago na največje slavje v  mestu, ki naj bi postregel s spektaklom, ki ga daleč naokoli ni takega.

____________________________

90

Letalska karta. Iz Slovenije je priletela vest, da imava s Katro kupljeni karti za povratek domov, z  datumom 31.7.2014.. Kljub temu, da vem, da je moja sestra vložila kar nekaj truda v iskanje teh kart, ki so morale ustrezati vsem želenim kriterijem, je bil moj  odgovor, da ne vem, če bom prišla domov s tem letom. Da naj nikar ne hiti preveč s check-inom. V glavi so se še vedno preigravali različni scenariji. Mi pa smo bili od Santiaga de Compastela oddaljeni le slab dan hoje.

__________________________