|
Pot |
Vreme
Danes je vreme več kot odlično za hojo vendar sem se odločila da dan raje namenim obisku urgence in tako nadoknadim višek kilometrov, ki sem jih naredila do včeraj. Sicer bom jutri spet na istem, ker grem na avtobus in via Bilbao. Prešpricala bom 32 km ampak dokaj brez slabe vesti, ker jih pridno prinašam notri vskič,
|
Veliko jih je |
ko izgubim sled za raumeno puščico (so kot igla na kompasu, ki kažeje pravo smer).
Rok Otočec
Se s svojim blatom lahko skrije pred potmi, ki so nas včeraj pričakale. Blato, blato blato in pok pa je bila zaotečena modra lisa na moji levi nogi. Še dobro, da je ob poti toliko vodnjakov z mrzlo vodo, da je bila prva pomoč lahko hitra. Pa tista smrdeča žauba tudi ne bo več bremenila mojih ramen... K srečnemu prispetju na cilj je pripomogel, seveda tudi tinto di verano (rdeče vino, soda, limona) in pa vrečka ledu, ki se je počasi topil na moji nogi. Malo manj pa je k vsemu pripomogla rumena puščica, ki se je nekaj kilometrov pred ciljem uspešno skrila in dodala nekaj dodatnih kilometrov k včerajšnji etapi.
Sicer sem pa včeraj
|
Nagrada za utrujen korak |
Prvi dan hodila sama, imela v nogah raketo in v glavi misel, da moram upočasniti korak in na koncu mi je celo tudi uspelo :D in za nekaj časa mislim, da bo tako tudi ostalo. Tudi moja pljuča si želijo vedno več zraka in počasi se uklaplajam v dnevno rutino. Zanimivo je kako ti ljudje, ki včeraj niso bili niti tujci, hitro postanejo nepogrešljiv del poti. Zato mi danes zjutraj ni
|
Druženje |
bilo čisto vseeno, ko sem se poslavljala In jim zaželela buen camino. Začeli smo postajati kot razpršena družina, ki se vsak večer vrne v varno zavetje doma in si med seboj razdeli vse tegobe in radosti, ki jih je prinesel dan.
Komentarji
Objavite komentar