Galicija, Pekel, Rimska Nekropola


Druženje z vaščani srednjeveške vasi
Kaj imajo skupnega zgornji trije kraji? 


Vsi trije so se zgodili potem, ko smo uspešno našle celjski grad, se spoznale s prebivalci srednjeveške vasi, celjskimi grofi in izvedele, da je vse kar vemo o zgodovini napak :) V gostilni Tlačan pa so poskrbeli, da so svoj izlet imele tudi naše brbončice.

Čas je, da se zaključi tudi  Celjska zgodba.
Štart - gostilna Tlačan: Izvoz Žalec  - desno Dravograd - Velenje - mimo bencinske do semaforja - Velika Perešica, semafor desno - Galicija - trgovina košarica - po klancu navzdol, zavijemo desno proti Celju - desno, gor gor gor do šole in tenisa in potem dol dol dol... potem pa ne proti Galiciji ampak proti Celju... pri znaku zavijete in pred vami stoji 150 let star Marof. Kmetija Podpečan. V njihovem skednju  najdete lične sobe,
kmetija Podpečan
wellnes, sirarno in najboljši zajtrk, ki je bil kdajkoli postavljen pred vas. Najboljše pa je bilo to, da smo vse, kar nam je bilo pri zajtrku postreženo, lahko kupile v njihovi domači trgovini. Domači jogurti, žmiljon namazov in domačih marmelad pa seveda sirov, in da o metinem sirupu sploh ne govorim... Sej vem, bere se kot Top-shop reklama..., če pa poveste, da praznujete rojstni dan pa v  sekundi prejmete še domač kis z zelišči :) Na vratih v trgovino ni zastonj nalepljena nalepka slow food. Verjetno jo opzijo redki in še redkejši vedo kaj
Peklenšček
sploh pomeni
(dobro, čisto, pravično). Je pa zato v njih vse troje prepoznal gospod iz SF Styria (avstrijsko SF omizje) in jih uvrstil v njihov vodnik.
V rimski nekropoli
Ker sem na tem izletu bila slavljenka ne vem točno ali je bil v itenerari vključen tudi "fotošuting", ki je sledil pred tablo PEKEL (slik žal nimam) in je trajal in trajal... in trajal. Izkupiček, smeh smeh smeh in bore malo dobrih slik. Sledil je ogled jame Pekel, z enim od bolj prijetnih vodenj, v družbi netopirjev smo si ogledali popolno temo in prisluhnili tišini. Seveda tudi tokrat ni šlo brez slikanja (ena od redkih jam, če ne edina, kjer je slikanje dovoljeno).  Sicer pa je jama dobila ime po peklenščku, ki je vklesan v skalah nad vhodom, baje naj bi peklenšček poskrbel, da se poredni nikoli ne bi vrnili v beli dan ;)
In tako kot se je v antiki začelo se je tam tudi končalo. Šempeter in Rimska nekropola. Vodička nam je skozi antične pripovedke približala zgodbo šempetrske nekropole in nas odpeljala daleč daleč  v preteklost. Ker pa se vedno rade počutimo lokalno, smo si tokrat, za konec, privoščile še čisto pravi šempetrski kebab, tako kot mnogi njeni prebivalci ;)

Novo vabilo v Neznano poslano iz najglobljega dela Pekla.





Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

V dolino Tamar v spremstvu zvezd in lune

Nedeljski izlet za nedeljske zaspance

Camino del Norte 100&1 zgodba / Colombres – Llanes