Camino del norte 100 & 1 zgodba / Irun - San Sebastian - Donostia
19.06.2014
26,5 km
5
26,5 km
26,5 km
 |
| San Sebastian |
Ura je odbila enajst dopoldan, ko sem obkljukala prvo točko mojega načrta. Ob pet minut čez enajsto je ta isti načrt doživel brodolom. Devet kilometrov kasneje sem si na obali San Sebastiana, v mrzlem baskovskem morju, celila rane, ki jih je za seboj pustil poraz.
Dvajseti julij je bil datum, ko sem morala biti v mestu Ribadeo, 625 km daleč stran v prihodnosti. Časa sem imela preveč, zato sem si že doma pripravila načrt, kako si bom krajšala etape in si jih razporedila skozi višek dni, ki sem ga imela. Ko sem doma delala ta smeli načrt sem slutila, »deep down…«, da ni prav veliko upanja, da preživi. A kaj, ko tako rada načrtujem in organiziram, za povrh pa sem pri tem še tako nesramno dobra. Če se zares lotim zaresnega načrtovanja, upoštevam vsak še tako majhen detajl. Tudi ta, da ima načrt 1% možnosti za preživetje, ko sem jaz tista, ki mora v njega vdihniti luč življenja. Ugotovila nisem le še tega, zakaj so razočaranja tako velika, ko načrti padejo. A verjetno je to že moralo biti tako. Tudi tokrat.
11:05 / brodolom
Po tistem, ko me je, za dobro jutro, pri zajtrku ponovno pozdravil tisti isti par zelenih oči, je spomin priklical neke znane slike in me začel loviti v zanko pričakovanj. Sicer pa sva v prvi dan, v povsem novo zgodbo, skupaj zakorakali z Mirijam. Jaz s trdnim prepričanjem v svojih 16,1 kilometer (Pasajes de San Huan) in ona z željo, da osvoji San Sebastjan.
Plaža za celjenje ran
Ura je odbila enajst dopoldan, ko sem odkljukala prvo točko mojega načrta, žal pa je albergue svoje gostoljubje začel nuditi šele od 16:00 ure dalje. Takot kot običajno to začnejo vsi. In ob pet minut čez enajsto je ta smel načrt doživel brodolom. Devet kilometrov kasneje sem si na obali San Sebastiana, v mrzlem baskovskem morju, celila rane, ki jih je za seboj pustil poraz.
Ti dodatni (10,4) kilometri so v tistem trenutku za mene pomenili popoln osebni poraz. Popolna frustracija zaradi nezmožnost sledenja svojim lastnim ciljem. To je bil moj prvi dan, zato sem si upala upati, na boljše dni, a me je na koncu tudi večino preostalih dni preganjal ta isti občutek. Skoraj do zadnjega dne, ko mi je bil razkrit povsem nov pogled na to mojo grozno nedoslednost.
____________________________
6
San Sebastian – Zarautz
18,5 km
Ujeta v zanko pričakovanj
Razpeta med slabo vestjo zaradi preveč prehojenih kilometrov in strahom, da ne bi slučajno česa zamudila je na moji nogi začel rasti nov žulj.
...
Upam, da imate pripravljenih dovolj obližev, jutri jih boste spet potrebovali.
Ostanite doma, ostanite zdravi.
Dvajseti julij je bil datum, ko sem morala biti v mestu Ribadeo, 625 km daleč stran v prihodnosti. Časa sem imela preveč, zato sem si že doma pripravila načrt, kako si bom krajšala etape in si jih razporedila skozi višek dni, ki sem ga imela. Ko sem doma delala ta smeli načrt sem slutila, »deep down…«, da ni prav veliko upanja, da preživi. A kaj, ko tako rada načrtujem in organiziram, za povrh pa sem pri tem še tako nesramno dobra. Če se zares lotim zaresnega načrtovanja, upoštevam vsak še tako majhen detajl. Tudi ta, da ima načrt 1% možnosti za preživetje, ko sem jaz tista, ki mora v njega vdihniti luč življenja. Ugotovila nisem le še tega, zakaj so razočaranja tako velika, ko načrti padejo. A verjetno je to že moralo biti tako. Tudi tokrat.
 |
| 11:05 / brodolom |
 |
| Plaža za celjenje ran |
Komentarji
Objavite komentar