Camino del Norte 100&1 zgodba / Deba - Markina Xemein

22.06.2014
23 km

V opozorilo vsem naslednjim Peregrinom!

Pa kako, spet so jih poskrili!

Če bi želela, da vse skupaj zveni malo bolj dramatično in pomembno bi zapisala, »V zgodnjem jutru, ko je mesto še spalo in ga je v dan prebujala igra žarkov, vzhajajočega sonca, ki so prodirali skozi težke sive oblake, so se na nas zgrnile temne sence. Močna svetloba nas je zavedla in speljala na krivo pot…«.

Zavajajoča jutranja svetloba v Debi.
To je ena od zgodb, ki svojo nit vleče po celi poti. Razlika je le  v manjših detajlih in igralcih, ki v njej na tak ali drugačen način nastopajo. Sploh pa je to tema na katero bi lahko napisala 100&1 zgodbo, samo iz tega Camina. 
Ko sem prvič prispela v Rim, so mi povedali, da se v Rimu ne da izgubiti, ker vse poti vodijo v Rim. In se tam pač nikoli ne izgubim. Ko sem odhajala na ta Camino, sem na forumih zasledila, da se na Camino del Northe da izgubiti. Zato se ta zgodba ni zaman podpisala pod neskončno.
Na Caminu ni naključnih srečanj.
V resnici je izgubljanje na Caminu mnogo manj dramatično in povsem preprosto. Najprej misteriozno  izginejo vse puščice, školjke in vsa ostala znamenja, ki usmerjajo. Ko se zaveš, da že dolgo nisi videl nobene oznake, srečal nobenega Peregrina, te začne skrbeti, da morda ta pot ni prava. Potem pa se od Nikjer pojavi Nekdo, ki ti reši dan. Te osebe se imenujejo Angeli Camina. Danes si ta Nekdo ti Meni in Jutri bom ta Nekdo jaz Nekomu. Preprosto!
Ta dan je bi naš Angel nek kolesar, ki je v nas prepoznal izgubljene Peregrine, nas na to prijazno opozoril in nas poslal  v prvi možni klanec. Brez teh skritih puščic, ne bi odkrile enega najlepših razgledov, ki jih je na poti ponudil
Spet na ravi poti!








Camino. In prav zagotovo, še nobena puščica na Caminu,  ni doživela toliko slave, hvale in veselja, kot ta, ki smo jo tisti dan srečale prvo.

___________92,4 km____________

9
Markina Xemein – Gernika
25 km
Kupila sem si dan.
Vse kar se je dogajalo v naslednjih nekaj sekundah, se je zgodilo v ritmu počasnega posnetka. Uspela sem celo videti kako se je mišica na nogi zamaknila ali karkoli se ji je že zgodilo. Prva izstreljena misel, ob tem dogodku, je bila NOČEM ŠE DOMOV!!!
...
Za jutri si pripravite hladne obkladke.
:)
Ostanite zdravi, ostanite doma!



Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

V dolino Tamar v spremstvu zvezd in lune

Nedeljski izlet za nedeljske zaspance

Camino del Norte 100&1 zgodba / Colombres – Llanes