Camino del norte 100 & 1 zgodba / Pariz - Biaritz

17.06.2014

2

Priz - Biarritz

En delček Biarritza

Začetnih presenečenj pa še kar ni konec.

Ko sem izstopila na postaji Jardin Public tudi pomislila nisem, da se hotel morda ne nahaja na tej isti ulici. No, hotela ni bilo na tej isti ulici, so se pa zato moja navodila do hotela končala na postaji na kateri sem izstopila.



Letalske karte, pariška avtobusna vozovnica in navodila za pot od letališča v Biarritzu do hotela, so bile natisnjene. Kopije osebne izkaznice in plačilnih kartic narejene. Vestno pripravljeno že doma. Vse skupaj pa varno spravljeno na dosegu roke.




Ko sem končno sedela na pravem metroju, sem se imela čas sprostiti, moja postaja je bila na vrsti zadnja. Nekoliko me je presenetila moja mirnost. Priznam, bila sem kar malo ponosna na sebe. Vesela sem bila, da sem si za prehod med obema letališčema pustila dovolj časa, sicer se je res vse zgodilo v nekaj sekundah, a niti pomisliti ne želim kako bi bilo, če bi imela zraven vsega še bitko z minutami. Prispetje na letališče me je postavilo nazaj v cono udobja in ugodja, zato nadaljnjih zapletov ni bilo več pričakovati.


Anti-stres
Tako sem na zgodnje, poletno popoldne pristala na letališču v Biarritzu. Ob izstopu iz letališke stavbe je že čakal avtobus s številko, ki je bila napisana v mojih, natisnjenih navodilih. Z vsakim prevoženim metrom, ki je vodil stran od letališke stavbe, pa je začela moja cona udobja in ugodja bledeti. Ponovno me je ulovila francoska realnost. K sreči moja postaja ni bila med prvimi in sem imela dovolj časa, da sem ugotovila kaj po francosko pomeni postaja. Ko sem izstopila na postaji Jardin Public 
tudi pomislila nisem, da se hotel morda ne nahaja na tej isti ulici. No, hotela ni bilo na tej isti ulici, moja navodila pa so se končala na postaji na kateri sem izstopila.

Zakaj že Francozi govorijo (samo) francosko? In danes, ko je minilo več kot dovolj časa od tega dogodka se sprašujem, »Zakaj hudiča se nisem usedla v taksi in se odpeljala do hotela?!?«. Ne, raje sem se potrudila najti Francoza, ki je približno govoril angleško in potem še po prejetih navodilih poiskala pravo ulico. Vse kar lahko napišem je to, da zadeva še zdaleč ni bila tako enostavna, kot se zdi, a da se je na koncu dneva le vse sešlo v mojo prid. Naslednje jutro sta me s svojo prijetno angleščino pozdravila lastnika hotela. Sproščen klepet je pripeljal do namena mojega obiska in čisto po naključju tudi do tega, da naslednji dan vlaki ne vozijo nikamor. So se odločili, da bodo malo stavkali.

____________________________



3

Biarritz – Hendaye – Irun

Prva sprememba. 


V Albergue de Peregrinos me je pričakal prijazen gospod, ki je moj števec za kilometre nastavil na nulo. V moj Credencial del Peregrinos je bil odtisnjen prvi žig in poleg njega pripisan datum 18.06.2014. 

...
Še malo in šlo bo zares :)

Ostanite zdravi, ostanite doma.

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

V dolino Tamar v spremstvu zvezd in lune

Nedeljski izlet za nedeljske zaspance

Camino del Norte 100&1 zgodba / Colombres – Llanes