Camino del Norte 100&1 zgodba / Zarautz – Deba

21.06.2017

24 km

7

Osel. Pravijo, da je na Caminu vsako srečanje, srečanje s samim
seboj.

Vezi

Vsi so nas pošiljali na železniško postajo. Mi pa smo se sprehajali mimo, čez in na počez, vse dokler nismo ugotovili, da je železniška postaja albergue.

Camino je počasi začel plesti nevidne vezi. Kratki pozdravi “buon camino" so se začeli spreminjati v nekoliko daljše stavke in se nato spletli v skupne poti in skupna druženja ob koncu dneva. Tako kot Francozi, so tudi Španci sramežljivi s svojo angleščino. Tudi moje (ne)znanje španskega jezika je vedno bolj postajalo drugotnega pomena. Na nek simpatičen način, je to nerazumevanje in neznanje jezika, pogovore naredilo včasih še bolj simpatične in zanimive.

Camino sem si še vedno delila z Miriam in po Iruni, sva v Debi,  prvič prespali v pravem albergue za Peregrine. Na poti do tja se nas je zbralo za pravo malo četico; Sanja in Emilio,  Gonsalo, Fanny, Miriam in jaz. V mesto smo prikorakali odločeni, da danes dobimo posteljo

Eden od mnogih pogledov, ki so nogam dajali gorivo.

v albergue. In kot smo odločno vkorakali v mesto, smo se malo kasneje tudi odločno sprehajali med navodili, ki smo jih dobivali za pot do končnega cilja. Vsi so nas pošiljali na železniško postajo. Mi pa smo se sprehajali mimo, čez in na počez, vse dokler nismo ugotovili, da je železniška postaja albergue. Po opravljenih obveznostih, ki jih od Peregrina zahteva dan, je prišel na vrsto tudi večer, ko je čas, da se v žile dotoči nekaj goriva za naslednji dan.

Čoln je lahko tudi samo dekoracija pred hišo.

Z nekaterimi smo se ta dan srečali prvič, a kljub temu je pogovor, ob kozarcu vina, potekal povsem tekoče. Večina se nas je na Camino odpravila sama, bilo pa je presenetljivo veliko tudi Peregrinov, ki so bili v sorodu. Tako Emilo in Sanja, ki sta bila oče in hči, potem sta bila tu še Roy in Matt, oče in sin. Kasneje, na pot, pa so se jim pridružile še cele družine, sestre in bratje.

Zato tudi vprašanje, ki so nama ga z Miriam zastavili ob večernem druženju, če sva hči in mama, ni bilo povsem ne vmesno je pa bilo zato malo ne na mestu, predvsem zato, ker Miriam ni želela biti tako mlada, jaz pa ne tako stara.

___________69,4 km____________

Deba - Markina Xemein

23km

Pa kako, spet so jih poskrili!

Če bi želela, da vse skupaj zveni malo bolj dramatično in pomembno bi zapisala, »V zgodnjem jutru, ko je mesto še spalo in ga je v dan prebujala igra žarkov, vzhajajočega sonca, ki so prodirali skozi težke sive oblake, so se na nas zgrnile temne sence. Močna svetloba nas je zavedla in speljala na krivo pot…«.

...

Kdaj ste se nazadnje izgubili?

..., nič zato, od jutri naprej bo to skoraj vask dan.

Ostanite zdravi, ostanite doma!